Spletni prenos v živo
Spletni prenosi v živo so kakršnakoli tehnika dostavljanja digitalne vsebine v realnem času prek interneta. Glavna lastnost vsebine je, da se v nasprotju z vsebinami na zahtevo predvaja v živo.
To pomeni, da tisti, ki vsebino objavlja, takrat uporablja medij, ta je vir vsebine, ki se dogaja v istem trenutku, ko uporabnik prejema predvajano virtualno sliko. Uporabnik pri tem upravlja napravo, ki mu vsebino digitalizira. Treba je poskrbeti, da so podatki končnemu uporabniku dostavljeni v zaporedju, ki ne sme biti prekinjeno. Podatki so poslani v vrstnem redu, izraba večje pasovne širine pa ustvarja trenutni pomnilnik, ki preprečuje zaustavljanje prenosa.
Osnovna komponenta spletnih prenosov v živo je datoteka. Datoteka je nosilec vsebine, ki jo na svoji napravi predvaja končni uporabnik BBC. Ko govorimo o napravah, mislimo predvsem na računalnike, pametne telefone, tablične računalnike in pametne televizije. Ponudniki vsebino ponujajo predvsem prek spletnih strani ali pa prek uporabniške programske opreme oz. mobilne aplikacije.
To lahko razumemo tudi kot razmerje odjemalec-strežnik, kjer velja, da strežnik ponuja podatke ali storitev, odjemalec pa se povezuje s strežnikom prek omrežja in uporablja te podatke ali storitev. Ko pri spletnih prenosih v živo omenjamo video, moramo vedeti, da pojem izraža skupek avdio in video vsebine. Gre za različni obliki informacije, prikazani skupaj pa prinašata edino pravo pričakovano uporabniško izkušnjo spletnega prenosa v živo.
Datoteka je razdeljena na več manjših delov, ki so kot paketi eden za drugim poslani odjemalcu vsebine. Predvajanje vsebine se začne takoj, ko prispe prvi podatkovni paket do končnega uporabnika Livestream. Tak kompleksen sistem omogočajo trije zaporedni sloji upravljanja podatkov datoteke, ki skupaj pokrivajo in zagotavljajo uspešno izvedbo procesa spletnega prenosa v živo. To so enkodiranje, shranjevanje in dokončno posredovanje podatkov datoteke.
Pri enkodiranju gre za kodeke, ki predstavljajo video standarde in formate za kompresiranje digitalnih video vsebin. So osnova shranjevanja in posredovanja video datotek. Shranjevanje omogočajo formati datotek, ki določajo, kako vsi elementi vsebine hkrati soobstajajo v datoteki. Formati datotek so tako nosilec vsebovane vsebine. Posredovanje datoteke označuje metode dostavljanja datoteke odjemalcu s strežnika prek konstantnega prenosa v realnem času.
Določa način sporazumevanja računalniških sistemov v omrežju ter kako končni uporabnik predvaja vsebino. Ti sloji upravljanja datoteke v procesu spletnega prenosa v živo so stebri izvedbe korakov spletnega prenosa v živo, ki so zajem, enkodiranje in dostavljanje vsebine.