Ovire za potrošnike

Po odločitvi za spletne prenose v živo pa ovir še zdaleč ni konec, saj podjetja šele takrat začnejo konkretno spoznavati svoje občinstvo, posledično pa ob upoštevanju spoznanj o občinstvu postopoma razvijajo ideje in izpopolnjujejo načine komunikacije ter oblike vsebin za dosego optimalne mere poistovetenja.

Razumemo izbiro ustrezne platforme kot odskočno desko za utemeljitev usmeritve, ki ji bodo tako sledile vse druge komponente trženja in njihove vsebnosti. V tem koraku je veliko odvisno od znanja tržnikov, ki morajo do potankosti poznati dojemljivost in občutljivost občinstva, na katero cilja ustvarjana vsebina.

Tako lahko neznanje ali površnost tržnikov vodi do izbire napačne platforme, napačne odločitve pa imajo za podjetja vedno posledice. Tako je npr. ob trženju izdelka ali podjetja na platformah YouNow in Twitch posledica neodobravanje občinstva, saj so navajeni na povsem drugačne vsebine, temu pa bo sledilo prekinjanje prenosa s strani gledalcev prek raznih komentarjev ter izražanj nespoštovanja, neupoštevanja in prezira, kar lahko drastično okrne sloves oz. podobo podjetja.

Nasser piše, da skrbi izhajajo tudi iz etičnih vrednot, ki bi jih morale spoštovati vse ustvarjene vsebine podjetij. Potrošniki namreč pričakujejo, da bo podjetje ponujalo le preverjene in z dejstvi podkrepljene podatke, z gledalci pa delilo sporočila, ki so poštena, nepristranska ter objektivna. Podjetje mora za vsako vsebino, ki ni njegova last, pridobiti avtorske pravice.

Popolna moralnost ravnanja podjetij na spletu pa je vseeno vselej vprašljiva, obenem pa veliko ljudi že vnaprej zavrača storitve spletnih prenosov v živo. Yahoo, tako predstavlja glavne razloge za potrošniški odpor do vključevanja v prenose. V raziskavi je prikazano, da so potrošniki neradi omejeni na možnosti ogledov ob točno določeni uri in raje gledajo video vsebine ob njim prikladnejšem času.

Navajeni so uporabljati televizijo za oglede živih vsebin, prav tako pa radi prevrtavajo vsebino in iščejo dele, ki so jim najzanimivejši. Zadnja preferenca je v nasprotju in izniči osnovni namen spletnih prenosov v živo, tj. izkušnja trenutnega časa. Na drugi strani pa tisti, ki prisegajo na rabo spletnih prenosov v živo, tudi izražajo svoje frustracije s kanalom, predvsem zaradi slabe kakovosti prenosov. Po poročanju podjetja Yahoo, večina pritožb izhaja zaradi počasnega nalaganja vsebine, majhnega zaslona in šibke kakovosti slike ter verjetnosti sesutja (angl. crashing) bodisi prejemane vsebine ali pa platforme v celoti.

Da je kakovost videa ključna za učinkovitost in posledično uspešnost prenosa, potrjujejo tudi podatki raziskave podjetja KZO Innovations. Ti kažejo, da ima 62 % potrošnikov negativno mnenje o podjetju, 23 % jih omahuje glede nakupa, 60 % je odvrnjeno od spremljanja drugih oblik prisotnosti podjetja na socialnih omrežjih, pri 57 % pa je verjetnost deljenja vsebine zelo zmanjšana, vse zaradi neustrezne kakovosti videa.

Obenem je odklonilnost izrazita pri prenosih z vmesnimi oglasnimi pasicami (angl. banner). Gre za grafični vzorec, vstavljen v predvajani prenos z namenom privabljanja gledalcev. S klikom na polje oglasa je občinstvo namreč preusmerjeno na spletno stran oglaševalca. Ooyala, v pregledu industrije pretočnih medijev poudarja, da kar polovica mobilnih uporabnikov izraža nezadovoljstvo zaradi vmesnih oglasov znotraj videa.

Ti so moteč element v prenosu, to pa vpliva na zmanjšano vključenost gledalcev v dogajanje. Danes zato vse več potrošnikov uporablja programska orodja za blokiranje oglasov. Trusted Media Brands, navaja podatke, ki nakazujejo znižanje vložkov v oglasne pasice pri 11 % podjetij, ki uporabljajo spletne prenose v živo. Vseeno pa so tržniki odločeni in zavestno nadaljujejo vstavljanje oglasov v vsebine, kar 31 % podjetij pa bo investicije v izdelavo vmesnih oglasov še povečalo.

Zavzetost in prepričanje vodstva o pravilnosti izbire takega pristopa pomeni osrednjo oviro, ki ima izvor v samem stilu trženja, s katerim podjetje deluje. Vztrajanje pri taki metodi trženja na dolgi rok podjetjem ne prinaša nobenih postranskih prednosti ali zaslužkov, pravzaprav le povečuje verjetnost odvrnitve določenih potrošnikov, ki se vključijo v prenos. Pomembnost odmika načel trženja od vsiljivih pristopov (angl. push), kar je za podjetja prvi korak pri prilagajanju sporočil sodobni potrošniški družbi.

Preobrazba trženja je posledica neštetih informacij, ki dandanes obkrožajo internetne uporabnike, ob razumevanju predpostavke, da je čas njihove pozornosti kratek. Fishman opredeljuje, da je bistvene točke, ki jih želi podjetje prek vsebine deliti z občinstvom ter jih tako sprožiti oz. pozvati k določenemu dejanju, najbolje posredovati v prvih 20 minutah prenosa, saj začne osredotočenost zatem padati, kar vpliva na zmanjšanje udeležbe. Ohranjanje fokusa gledalcev je odvisno od 18 vzpostavljene ravni interaktivnosti ali zanimivosti vsebine.

Zanimivost je v veliki meri plat subjektivnosti in stvari okusa potrošnikov, interaktivnost pa temelji na znanju in sposobnosti tržnikov ustvariti vsebino, ki bo absolutno nagovorila ter spodbudila potrošnike. S podelitvijo vloge občinstvu postajajo postrošniki nosilci pogovorov, ki zdaj sami skrbijo za interaktivnost. Podjetja prek uporabe spletnih prenosov v živo to udejanjajo predvsem z ustvarjanjem vsebin za ankete, odprte diskuje in vprašalnike.

Vključevanje obenem ovira tudi porast presenetljivih, spornih in kontroverznih vsebin, ki producirajo negativen vtis občinstva o spletnih prenosih v živo. Zato se podjetja raje ne izpostavljajo, ne ponujajo živih vsebin ter tako niso deležna dilem in pritožb, ki nastajajo zaradi vznemirjenosti potrošnikov po morebitnem prenašanju neprimerne vsebine. Prevladujoča slabost spletnih prenosov v živo pa je še vedno občutljivost kanala na spremembe v obremenjenosti prenosa.

Vsak prenos se zanaša na stabilno spletno povezavo in učinkovito prenašanje podatkov, ki jih na platformo nalaga uporabnik. To temelji na zanesljivemu delovanju storitev CDN, če je udeležba prevelika, postane prenos preobremenjen, kar upočasni spletno povezavo in spodbudi nastanek motenj pri prenašanja zajete vsebine.

To je prav tako problem, s katerim se podjetja danes najpogosteje srečujejo. Veliko podjetij je že doživelo nezgode in težave zaradi izjalovitev tehnoloških podlag prenosa, ki lahko v najslabšem primeru vodijo tudi do popolne prekinitve celotnega spletnega prenosa v živo.

Tak neugoden razplet se je pripetil že številnim podjetjem, mednje spadajo tudi največja, kot so IBM, Apple, ABC, WWE in Buzzfeed.