Spletni prenosi v živo v Sloveniji

Video vsebine predstavljajo velik del internetnega prometa v Sloveniji. Že leta 2009 izvedena raziskava digitalne agencije iPROM je pokazala, da v Sloveniji kar 96 % uporabnikov interneta vsaj občasno spremlja video vsebine na spletu. V prvem četrtletju 2017 je bilo v Sloveniji med osebami, starimi 16 – 74 let, 79 % takih, ki so uporabljale internet; 69 % jih je na internetu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah, 45 % pa je sodelovalo v družabnih omrežjih.

Vse te osebe so potencialne stranke, zato je za uspešnost slovenskih podjetij pomembno, da so navzoča na družabnih omrežjih, ki omogočajo komunikacijo s strankami, in da v digitalni dobi oglašujejo izdelke ali storitev na internetu.

Družbene medije uporablja 47 % podjetij z vsaj 10 zaposlenimi v Sloveniji, 45 % pa jih ima profil na katerem od družbenih omrežij. Uporabljajo jih za različne namene in v različnem obsegu. 70 % teh podjetij uporablja družbene medije za oglaševanje, 43 % za komuniciranje s strankami, 27 % za pridobivanje novih sodelavcev, 12 % pa jih na ta način vključuje svoje stranke v razvoj ali v inovacijo izdelkov ali storitev, ki jih nudijo, 20 % slovenskih podjetij plačuje za spletno oglaševanje, prevladuje pa ciljno oglaševanje, ki temelji na sledenju preteklih aktivnosti in vsebini spletnih strani ter ključnih besedah, po katerih iščejo uporabniki interneta. 

Najbolj razširjena družbena omrežja v Sloveniji so Facebook, Instagram in Snapchat, ki skupaj na tedenski ravni beležijo milijon uporabnikov, še nekoliko večje število obiskovalcev pa privablja video platforma YouTube.

Medijska potrošnja spletnih video vsebin v Sloveniji sloni na generaciji in milenijcev, ki v povprečju dnevno namenjata dve uri za oglede video vsebin na spletu. Kljub nakazovanju prosperacije spletnih prenosov v živo v Sloveniji, pa vseeno te podatki ne pripomorejo k vzpostavitvi izdatnejše vloge spletnih prenosov v živo v slovenskem trženjskem prostoru. Slovenski uporabniki ta kanal že dodobra poznajo, prav tako sami ustvarjajo žive vsebine, podjetja pa so pri uporabi zaenkrat še zadržana.

Večjo vlogo spletnih prenosov v živo v sodobnem trženju na slovenskem področju in med slovenskimi podjetji omejuje predvsem manjši obseg občinstva, ki posledično vpliva na težji doseg ciljnega občinstva. Podjetja z manj sledilci tako beležijo manj ogledov, vpletenost občinstva pa je zato skromna.

Pristop slovenskih podjetij k uporabi spletnih prenosov v živo v trženju je zato še vedno preudaren. Še nobeno podjetje v Sloveniji ne uporablja ta kanal kot stalen način komuniciranja s potrošniki, rezultat takega trženja pri nas zato obstaja neznanka. Tudi zaradi teh predispozicij se podjetja bolj poredko odločajo za spletne prenose v živo.

Pripravljenost za uporabo tega kanala tako ostaja na mrtvi točki, obenem pa ne prihaja do spodbud in konkurenčnih pritiskov, ki bi podjetja hitreje privedla k izbiri proučevanega trženjskega kanala. 

Trg slovenskih spletnih prenosov v živo v veliki meri pogojujejo praviloma dogodki. Najbolj pogosti so športni in kulturni dogodki, prireditve in koncerti, razni seminarji, predstavitve, konference in predavanja, ter javljanja in poročanja iz žarišč novic. Kastelic poudarja, da Slovence najbolj zanima tisto, kar je trenutno medijsko najbolj izpostavljeno, sam pa izrednosti, ekskluzivnosti ter pompoznosti dogodka pripisuje veliko pomembnost pri ustvarjanju večjih gledanosti prenosa.

Slovenska podjetja s trenutno največ sledilci na družbenih omrežjih so Lidl Slovenija, Mercator, 24ur.com, A1 Slovenija in Val 202. Med njimi spletne prenose v živo uporabljata samo Val 202 in 24ur.com. Druga podjetja, ki so v praksi že uspešno uporabljala spletne prenose v živo so Union, Radio 1, Kolosej, Adria Media, BTC City, Radio City in Računalniške novice.

Kolosej je prenašal izbor Stand up komikov leta, BTC City dogajanje iz Festivala nakupov in zabave, Radio City koncert iz Maribora, Računalniške novice žrebanje nagrajencev iz uredništva, Union pa je prevzel mestno jedro Ljubljane ter prenašal improvizirane nastope petih mladih glasbenih skupin.

V Sloveniji tako obstaja tudi veliko plačljivih platform, ki jih organizatorji dogodkov uporabljajo za ponujanje bolj dovršenih spletnih prenosov v živo.

Verjetno najbolj inovativna ter interaktivna uporaba pripada podjetju LPP, ki je na zaslonih mestnih avtobusov v živo prenašal smučarske polete v Planici, medtem pa je ljubljansko pokopališče Žale nasploh prvo podjetje na svetu, ki nudi opcije spletnega prenašanja pogrebov v živo.